V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Postojni je potekal Kongres slovensko-kitajskih priložnosti, ki je združil predstavnike gospodarstva, akademske sfere, razvojnih organizacij in strokovnjake z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Dogodek, ki so ga organizirali podjetje Beecool Jerneje Čeligoj, ESAA in Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, je bil namenjen izmenjavi znanja, izkušenj in dobrih praks ter iskanju novih poslovnih in razvojnih priložnosti med Slovenijo in Kitajsko.
Prvi panel je bil posvečen življenju in poslovanju na Kitajskem ter pomenu medkulturnega razumevanja pri vzpostavljanju uspešnih poslovnih odnosov. Matjaž Brezigar, nekdanji direktor podjetij Iskra Avtoelektrika in Mahle na Kitajskem, je predstavil praktične izkušnje slovenskih podjetij na kitajskem trgu ter pomen prilagajanja lokalnemu okolju. Uroš Lipušček, dolgoletni novinar in poznavalec Kitajske, je osvetlil družbeni, politični in gospodarski razvoj države ter njen vse pomembnejši vpliv na globalno dogajanje. Govorca sta poudarila, da uspešno sodelovanje s Kitajsko temelji na razumevanju kulture, dolgoročnem načrtovanju in gradnji zaupanja. Na panelu je sodelovala tudi Jerneja Čeligoj, poznavalka kitajskega trga, saj več kot dvajset let od blizu spremlja njegove trende, dinamiko in poslovno kulturo. Razume tako strateške usmeritve kot vsakodnevne operativne procese. S širokim vpogledom v kitajsko gospodarsko okolje danes podjetjem pomaga samozavestno vstopati v različne sektorje in se učinkovito povezovati s kitajskimi partnerji.
Drugi panel je obravnaval razvoj avtomobilske industrije in sodelovanje s Kitajsko. Blaž Štefe, strokovnjak za kitajsko avtomobilsko industrijo, predstavnik podjetij Elaphe in Unior ter ustanovitelj združenja Euro-Sino Automotive Association, je predstavil izjemen razvoj kitajske industrije električnih vozil ter možnosti vključevanja slovenskih podjetij v globalne dobaviteljske verige. Andrej Brglez, sociolog in strokovnjak za mobilnost ter prometno varnost, je razvoj avtomobilske industrije predstavil z vidika sprememb mobilnosti, vedenja potrošnikov in odzivov evropskega trga na vse močnejšo prisotnost kitajskih proizvajalcev. Razprava je pokazala, da prihod kitajskih avtomobilskih znamk predstavlja tako izziv kot tudi pomembno razvojno priložnost za evropsko gospodarstvo.
V tretjem panelu, posvečenem umetni inteligenci, robotiki in tehnologijam prihodnosti, sta sodelovala Tilen Tomažin, strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco, ter profesorica Ding z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Tomažin je predstavil praktične primere uporabe umetne inteligence in robotike v gospodarstvu ter njihov vpliv na produktivnost in razvoj novih poslovnih modelov. Profesorica Ding pa je predstavila primerjalni pogled na razvoj umetne inteligence na Kitajskem, v Evropi in Združenih državah Amerike ter izpostavila razlike v razvojnih strategijah, regulativi in podpornih politikah. Govorci so poudarili, da bodo inovacije, digitalna transformacija in umetna inteligenca ključni dejavniki konkurenčnosti gospodarstva v prihodnjih letih. Na panelu je sodeloval tudi Tadej Slapnik, ki deluje na področju robotike, umetne inteligence in razvoja naprednih tehnoloških rešitev. Kot soustvarjalec podjetja Wanderi Robotics se ukvarja predvsem z razvojem humanoidnih robotov ter povezovanjem sodobne tehnologije z vsakdanjim življenjem in industrijo. Njihova vizija temelji na tem, da robotika postane dostopna, uporabna in vključena v prihodnost evropskega gospodarstva ter družbe. Poseben gost presenečenja je bil humanoidni robot Jože, ki je obiskovalcem v živo pokazal del tehnologije prihodnosti ter dodal edinstveno in interaktivno izkušnjo našemu kongresu.
Sklepna ugotovitev kongresa je bila, da imata Slovenija in Kitajska kljub razlikam v velikosti, kulturi in gospodarskem okolju velik potencial za nadaljnje sodelovanje. Udeleženci so se strinjali, da so odprtost, medsebojno spoštovanje, razumevanje kulturnih razlik, vlaganje v inovacije ter dolgoročna partnerstva ključni temelji prihodnjega sodelovanja. Kongres je udeležencem ponudil tudi pomembno priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in vzpostavljanje novih poslovnih povezav ter ponovno potrdil pomen dialoga med gospodarstvom, stroko in akademsko sfero pri oblikovanju skupnih razvojnih priložnosti.
Tekst in fotografije: Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva
